Kaj je dvojezičnost? Pomen govornih jezikov
Prepoznati je, da je pojav, ki daje naslov temu besedilu, v modi. Te dni o tem ne govorimo dvojezičnost seveda
Od majhnih prazgodovinskih plemen, ki jih je treba ravno zaradi svoje majhnosti razlagati s sosedami, da se pogajajo, tudi na primer koiné starodavne Grčije je bila vedno prisotna večina jezikov in je bila bistvena značilnost najbolj primitivnih družb.
Kaj je dvojezičnost?
Dvojezičnost, ki jo danes živimo, je množično globaliziran svet z očitno prevladujočo jezikovno lingvo franco (angleško) in manjšinskimi jeziki, vendar je v večji ali manjši meri izpostavljen celotnemu svetu. Možnost današnjega dvojezičnega pomeni virtualno možnost, da bi vedeli, kateri jezik zdaj obstaja na katerem koli mestu na planetu .
In vse to, ker so se na nekem trenutku v človeški evoluciji možgani tako zapletli in oblikovali, da je lahko postavil temelje za jezikovni sistem, vse možne različice in sposobnost, da jih naučijo. Kako je to pojasnjeno?
A priori skoraj vse opredelitve dvojezičnosti razumejo, da je v dvojezičnih ljudeh materni jezik ali prevladujoč jezik in drugi jezik (govori manj strogo, lahko razumemo, da se lahko zgodi tudi, če obstaja več kot en "sekundarni" jezik, ali govoriti o večjezičnosti) in je zelo redko prezreti to hierarhično ločevanje med jeziki, tako da preprosto ostane v opredelitvi dvojezičnosti kot sposobnosti obvladanja dveh jezikov. Večjezični ali enostranski ljudje praktično ne obstajajo. Zato bo v večini primerov dvojezična oseba imela primarni jezik (L1) in vsaj enega sekundarni jezik (L2)
Vendar še nismo ponudili popolne opredelitve. To je zato, ker je konceptualizacija dvojezičnosti sporno vprašanje. Ker lahko nekateri avtorji trdijo, da se to zgodi samo takrat, ko oseba nadzira slovnične strukture L1 in L2, obstajajo tudi opredelitve dvojezičnosti kot zmožnost minimalne kompetence pri govoru, razumevanju, branju in pisanju jezika, ki ni materni
Vrste dvojezičnosti
Koristno je vedeti razliko med dodatna dvojezičnost in ekstraktivna dvojezičnost .
Ta razvrstitev odgovarja primerom, ko en jezik dopolnjuje drugo (prvo kategorijo) in tiste, v katerih eden jezik nagiba k zamenjavi drugega. Ta mehanizem nadomestitve bi se razložil iz navad, običajev in kontekstov, povezanih z uporabo jezikov, ki jih prevladuje ista oseba, in ne iz bioloških struktur, ki so skupne vsem ljudem. Če je jezik bolj cenjen kot drugi, ima več prestiža, več se sliši ali preprosto ni nobenih komunikacijskih situacij, v katerih je mogoče uporabiti enega od jezikov, se bo domena enega od jezikov zmanjšala. Ta proces ni pojasnjen, torej po nevropsiholoških osnovah, vendar tudi obstaja.
Druga pomembna razlika je v tem, da simultano dvojezičnost in zaporedna dvojezičnost .
Prvi je posledica izpostavljenosti različnim jezikom v zelo zgodnjih fazah rasti, tudi v pred-jezikovnem obdobju prvih mesecev življenja. V drugem jeziku se učimo, če že obstaja že uveljavljen primarni jezik. To so konstrukti, ki pojasnjujejo razlike v domeni L1 nad L2, kar je bolj očitno v primeru zaporednega dvojezičnosti.
Razvoj dvojezičnosti
Primernost med primarnim jezikom in sekundarnim jezikom je sestavljena iz prvih ekspozicij v govor. Prva stvar, ki je predstavljena, je fonologija čezmejni jezik : to je fonologija, ki uporablja repertoar fonemov, ki sta praktično enaka v obeh jezikih. Potem bi bil vzporeden razvoj z vidika fonetike, morfologije in sintakse ter končno zavedanja o dvojezični sposobnosti (in s tem tudi sposobnosti, da se prevaja namerno).
V kasnejših fazah, ki učijo kontekstualno uporabo različnih jezikov, je jezik povezan s stališči, vplivom, posebnimi situacijami itd. podzavestno. To pomeni, da postane kontekstualno orodje. Iz tega razloga nekateri ljudje vedno govorijo v katalonščini v akademskih kontekstih, tudi če ni pisnega ali nepisanega pravila, ki ga zahteva. Ne smemo pozabiti, da jezik pridobivanja in proizvodnje posreduje okolje in je v posebnem kontekstu, kjer se uporablja jezik.
Znanstveno dokazane prednosti govorjenja več jezikov
To je znanstveno soglasje pri mlajših starosti je več cerebralne plastičnosti , to je, da so možgani bolj občutljivi na zunanje dražljaje, ki povzročajo spremembe v živčnem sistemu. Ta plastičnost omogoča učenje novih jezikov z relativno enostavnostjo (celo govorimo o kritičnih obdobjih, določimo prag časa, v katerem se lahko vsak jezik hitro naučimo), to učenje pa prinaša številne druge prednosti. Glavna prednost teh mladih vajencev ni samo v hitrosti, s katero lahko začnejo govoriti v drugem jeziku, temveč je tudi njihova sposobnost, da natančno izgovarjajo glasove sekundarnega jezika v primerjavi z zaporednimi dvojezičnimi.
To se poroči z dejstvom "neomejenega obsega fonemov", ki ga imajo novorojenčki. Na splošno velja, da je bližje rojstvu in učenju novega jezika pravočasno, manj verjetno je, da bo izgubljena sposobnost razlikovati in proizvajati določene foneme, ki se uporabljajo v tem jeziku.
Po drugi strani odrasli pri učenju jezika imajo sredstva, ki jih mlajši otroci ne morejo imeti. Najočitnejša je kognitivna sposobnost, pa tudi možnost samomotivacije, namernega učenja itd. Vendar pa je zaradi psihologije razvoja, kar omogoča učenje več jezikov, potreba. V tem smislu, oba simultana in zaporedna dvojezičnost uporabljata jezike, ki se odzivajo na določen kontekst .
Obstaja veliko meril za razlago in napovedovanje dvojezičnega razvoja ljudi. Iz bolj pozitivistične perspektive se zdi, da je spremenljiva "izpostavljenost jeziku", merjena glede na čas, v katerem je predmet izpostavljen posameznemu jeziku. Enako velja za spremenljivko "jezik, ki mu je bil izpostavljen prej". Vendar pa lahko nadaljujemo tudi z upoštevanjem spremenljivk, kot je otrok, za govorca vsakega jezika (seveda v svojem najbližjem okolju), kontekst, v katerem uporablja vsak jezik in s tem potrebe, povezane z uporabo vsakega jezika. jezik Vendar pa ta vrsta kvalitativne analize uhaja iz pretenz v večini raziskovalnih smeri, bolj osredotočena na delo ali akademsko okolje, ki ga opredeljuje asepsa in enodimenzionalnost človeških odnosov.
V kontekstu
Sposobnost človeškega uma, da se učita več kot en jezik, je mogoče razumeti kot prednost in kot omejitev. Nobenega dvoma ni, da je to prednost v tem omogoča nastanek novih načinov razmišljanja , občutek in celo reševanje težav. Še govorijo o prednostih za možgane, ki presegajo jezikovni obseg. Vendar pa je sposobnost obvladovanja jezikov tudi omejitev v svetu, kjer so znanje in spretnosti postali funkcije , lastnosti, ki pomagajo pozicionirati sebe v konkurenčnem svetu, ki vedno zahteva nove in večje kompetence.
